5. Akademija javnega sektorja

DELOVNI POGOJI V JAVNI UPRAVI IN KAKOVOST DELA JAVNIH USLUŽBENCEV

5. Akademija javnega sektorja

 

Na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani je v sredo, 20. marca 2019, pod okriljem prireditev ob 100-letnici Univerze v Ljubljani potekala 5. Akademija javnega sektorja. V okviru dveh pogovorov se je med sodelujočimi razvila zanimiva debata o sami vlogi in pomenu javnega sektorja, potrebnih spremembah, zaposlovanju in nagrajevanju.  

sodelovanju med javno upravo in gospodarstvom so v okviru prvega pogovora, ki ga je vodil novinar Igor E. Bergant, razpravljali Andrej Božič, menedžer in član uprave Slovenskega državnega holdinga, d. d., prof. dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani, mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije in prof. dr. Maja Klun, predavateljica na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani

Andrej Božič, menedžer in član uprave Slovenskega državnega holdinga, d. d.,
 se je v pogovoru zavzel za to, da bi v javni upravi bolj dosledno uvajali elemente, značilne za gospodarstvo, kot so odgovornost, nagrajevanje, spremljanje učinkov. Izrazil je prepričanje, da se lahko izmeri tudi opravljeno delo v javni upravi. Iz svojih bogatih menedžerskih izkušenj je povedal, da je spoštovanje temelj vsake dobre komunikacije, ki vzpostavlja boljše odnose in zaupanje, preko katerega pa je mogoče izvajati spremembe. 

Pomen dobre komunikacije za izboljšanje delovanja in motiviranje zaposlenih v javni upravi je poudaril tudi prof. dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani. Poudaril je, da so za spremembe ključni dobri vodje na vseh nivojih in pomen odgovornosti, ki se jo začne graditi na vrhu. Na primeru ljubljanske univerze je izpostavil visokošolske učitelje, ki morajo po njegovem mnenju biti dobri na vseh področjih dela: pedagoškem, znanstvenem in strokovnem, na vsaj enem od teh področij pa morajo biti nadpovprečni. 

Mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, je povedala, da imamo v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami zelo veliko število zaposlenih v javni upravi in da se moramo spraševati o njeni učinkovitosti. Poudarila je, da je tam, kjer je ljudi preveč, navadno opravljeno manj dela kot tam, kjer je ljudi premalo. Po njenem ne potrebujemo javne uprave, ki povečuje zbirokratiziranost, ampak takšno, ki olajšuje življenje državljanom in gospodarstvu. Izrazila je prepričanje, da gospodarstvo brez dobro delujoče javne uprave ne more funkcionirati, da pa mora javna uprava zaposlovati kompetentne vodje in dobre zaposlene ter da si mora sama postavljati kriterije delovanja in cilje. 

Prof. dr. Maja Klun, predavateljica na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, je v pogovoru poudarila pozitivni pomen javne uprave z vidika njenih zaposlenih oz. ljudi. Po njenem so v javni upravi predpisi žal velikokrat res neživljenjski, kar ji daje negativni prizvok, ljudje pa so tisti, ki predstavljajo »pozitivni šok«. Dotaknila se je tudi povečevanja predpisov in zakonov v zadnjih letih, ki obremenjujejo javne uslužbence. Po njenem bi se ob vsakem novem predpisu bilo potrebno vprašati, ali bo nov predpis prispeval k družbi kot celoti in če odgovor ni pritrdilen, potem ga ne potrebujemo. 
Če ni odgovora, da se nekaj sploh rabi, potem tega ne rabimo. 

Drugi pogovor v okviru Akademije javnega sektorja se je odvijal na temo delovnih pogojev in kakovosti dela v javni upravi ter ekonomiki (pozitivnega) šoka do javnih uslužbencev. Na vprašanja novinarke Anje Hlača Ferjančič so odgovarjali Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča Republike Slovenije, Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja, prof. dr. Žiga Turk, predavatelj na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in nekdanji minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ter mag. Ivan Simič, davčni svetovalec in nekdanji direktor slovenske in srbske davčne uprave. 

Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča Republike Slovenije, je poudaril da bi kot menedžer rad imel možnost pošteno, korektno nagraditi delavca, ki dela več in bolje, obenem pa bi tudi možnost slabega delavca odpustiti. Glede zaposlovanja novih, mladih sodelavcev je povedal, da je med mladimi danes težko ločiti boljše od slabših, saj so vsi že od začetka izjemno samozavestni, in je potrebno precej časa, da se jih vzgoji. Velika prednost mladih kadrov pa je po njegovem ta, da so izjemno kreativni. Menil je tudi, da je potrebno stremeti k učinkoviti javni upravi, ki jo lahko zagotovimo samo z dobrimi vodji. 

Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja, je poudaril, da so v javnem sektorju potrebna dodatna sredstva za motivacijo zaposlenih, žal pa prevladuje menedžerska logika v smislu - ko je potrebo delati, je ljudi premalo, ko pa jih je potrebno plačati, jih je vedno preveč. Mnenje, da tretjina zaposlenih v javni upravi ni učinkovitih oz. dela slabo, je zavrnil, saj gre po njegovem za površne ocene. Povedal je, da so slabi in dobri delavci povsod in da vsi ne moremo biti odlični. Bi se pa po njegovem menedžerji morali vprašati, kako je delo organizirano, da prihaja do tako različnih obremenitev zaposlenih. Kot pomembni problematiki je izpostavil tudi odhod najboljših kadrov iz javnega v zasebni sektor ter vrednotenje visokokvalificiranega dela v javni upravi v primerjavi z gospodarstvom.

Prof. dr. Žiga Turk, predavatelj na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in nekdanji minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, je povedal, da bi na čim več delovnih mestih v javni upravi bilo potrebno zagotoviti ljudem, da bi delali, kar jih veseli in tako dosegli boljše učinke in zadovoljstvo. Obregnil se je v sistem, ki dopušča, da vodja lahko nagrajuje oz. zaposluje dobre prijatelje, ter na negativne posledice političnega kadrovanja v državni upravi. Poudaril je, da bi bila potrebna profesionalizacija javnega sektorja ob zavedanju, da je njegov namen servisiranje za državljanov in gospodarstva. 

Mag. Ivan Simič, davčni svetovalec in nekdanji direktor slovenske in srbske davčne uprave, je dejal, da pogosto funkcij v državni upravi ne opravljajo ljudje, ki delo obvladajo, poznajo oz. so zanje kompetentni. Menil je, da se dobrim delavcem vedno nalaga dodatno delo, slabe delavce pa se pusti pri miru. Po njegovih izkušnjah bi morali vodje znati predvsem dobro komunicirati, se pogovarjati z zaposlenimi, saj nezadovoljni delavci v javni upravi ali v gospodarstvu seveda niso dobri delavci.

Doc. dr. Jernej Buzeti, vodja 5. Akademije javnega sektorja in prodekan za prenos znanja na Fakulteti za  upravo Univerze v Ljubljani, je ob zaključku dogodka že napovedal  6. Akademijo javnega sektorja v letu 2020, ki bo posvečena vlogi žensk v javni upravi. 

 

 

 

FOTO UTRINKI

 

Nazaj

Ne zamudite priložnosti

Prijavite se na naše e-novice in bodite pravočasno obveščeni o prihajajočih dogodkih in aktualnih novicah.

Prijavite se

Obvestilo o uporabi spletnih piškotkov

Za namen zagotavljanja boljše funkcionalnosti, uporabniške izkušnje, varnosti, nemotenega delovanja ter štetja uporabnikov na spletnem mestu uporabljamo spletne piškotke.

Nujni piškotki so potrebni za optimalno delovanje spletne strani, ostali piškotki pa se uporabljajo za prilagoditev vsebin in oglasov ter analizo obiskanosti spletne strani.

Za več informacij si preberite pojasnilo o spletnih piškotkih, kjer lahko vedno zavrnete posamezne spletne piškotke.